Funkcija avtomobilske baterije

Notranja struktura in funkcija baterije

Ta original funkcija baterije v motorni odseki je dobro znana. Brez baterije se vozilo ne more zagnati. Poleg začasnika potrebujejo svetloba, kopalna, električna in elektronska oprema vse energijo. Kako je zgrajena baterija? Kakšno deluje?

Notranja struktura baterije

Pozitivni elektrod:

·Pozitivna plošča: V olovnih kisikovih baterijah sestoji pozitivno nabojeno ploščo (aktivna snov) iz olovne oksidne (PbO2), ki je umaknjena v elektrolit.

Pozitivna mreža: Pozitivna mreža sestoji iz olove in je uporabljena za držanje aktivne snovi ter kot zbiralnik toka.

Negativni elektrod:

Negativno nabojeno ploščo (aktivna snov) sestavlja čisti olovo (Pb), ki je tako pa tudi umaknjeno v elektrolit. Podobno kot pozitivna plošča, sestaja tudi iz olove in ima isto namen.

Elektrode z različnimi nabojmi so ločene z separatorjem.

Elektrolit je mešanica srebrnjake (H2SO4) in destilirane vode. Ta elektrolit lahko obstaja v tekoči obliki (kot v konvencionalnih mokrih baterijah ali v izboljšani EFB tehnologiji), v gel obliki ali pa je zavezan v stekleno matrico (kot v AGM tehnologiji za nove aplikacije zavzetega/ustavitvenega sistema).

Več pozitivnih elektrod sestavlja skupino pozitivnih plošč, več negativnih elektrod pa sestavlja skupino negativnih plošč. Negativna in pozitivna skupina plošč sestavljata enoto.

Konvencionalna zagona baterija sestoji iz 6 celic, povezanih zaporedno, vsaka z imenovano napetostjo 2 V, kar da točno 12,72 V, ko je baterija popolnoma nabitena. Močnost in zmogljivost baterije za hladni zagon določa število plošč na baterijo.

Čim več plošč vsebuje akumulator, s tem pa ustvari tudi večjo površino, več moči za zagon v hladnih pogojih (CCA) lahko zagotovi. Vendar če se v akumulatorju uporabijo manjše, a debelejše plošče, bo ciklična stabilnost povečana.

Funkcija akumulatorja

Avtomobilski akumulator shranjuje energijo v kemijski obliki in jo pretvori v električno energijo. V tem elektrokemijskem procesu reagirajo med seboj štiri snovi, s čimer postane kemijska energija električno energijo.

· Vodik (H)

· Kисlorod (O2)

· Svinčnik (Pb)

· Sulfur (S)